Izkoristite brezplačno poštnino ob nakupu nad 50€.
Košarica: 0,00€
(0)
Izkoristite brezplačno poštnino ob nakupu nad 50€.
S pojmom probiotiki razumemo posebne bakterijske kulture, ki jih uživamo žive. Pozitivno naj bi vplivali na črevesno floro in zdravje.
Probiotike najdemo v različnih oblikah: v supermarketih ponujajo različna probiotična živila, zlasti v obliki jogurtov in drugih fermentiranih mlečnih izdelkov. V lekarnah dobite bolj ali manj čiste probiotike (na primer v obliki kapsul ali tablet), da bakterijske kulture niso primešane nobenemu živilu in praviloma so v višji koncentraciji.
Za razliko od običajnih bakterijskih kultur, ki jih uporabljajo v živilih (na primer v jogurtu, pinjencu,kislem melku ali sirih) probiotiki preživijo prehod skozi kislo okolje v želodcu v bistveno večjem številu. Živi pristanejo v debelem črevesu, kjer ugodno vplivajo na črevesno floro.
Določeni probiotiki podpirajo črevesno floro in tako pozitivno vplivajo na zdravje. Pozitivni učinki, ki jih pripisujemo probiotikom, obsegajo:
Izraz probiotik izvira iz grščine, pro = za, bios = življenje; v neposrednem prevodu pomeni »za žibvljenje«. Izraz je nastal sredi 60-ih let 20. stoletja.
Probiotične bakterije v velikem številu preživijo prehod skozi želodec z želodčno kislino, prav tako jih ne razgradijo prebavni encimi in žolčne kisline v črevesju. Tako se lahko ohranja črevesna flora, ki jo sestavlja približno 500 različnih vrst mikroorganizmov. Na tak način vplivajo pozitivno na naše zdravje. Ker se probiotiki ne naselijo trajno, moramo probiotična živila uživati redno, da omogočamo dolgotrajni učinek.
Probiotikom pripisujejo različne pozitivne vplive. V skladu z rezultati študij ugodno vplivajo na prebavo v črevesju in pripomorejo k razmnoževanju koristnih črevesnih bakterij. Poleg tega oddajajo snovi, ki so koristne za črevesno sluznico. Poskusi na živalih so pokazali, da se s pomočjo probiotikov črevesna sluznica hitreje obnavlja.
Čas, ki ga potrebuje hrana od zaužitja do izločanja, imenujemo tranzitni čas. Če ima nekdo počasno prebavo in zato daljši tranzitni čas, lahko prebavo pospeši s pomočjo določenih probiotikov in tako pospeši »leno prebavo«. Nekatere študije so pokazale, da lahko probiotične kulture pripomorejo k temu, da hrana pri počasni prebavi potuje hitreje. Po 14ih dneh uživanja probiotičnih živil z bifidobakterijami se tranzitni čas pri starejšem od 60 let skrajša za do 40 odstotkov, kot je pokazala neka študija.
Črevesna stena predstavlja mehansko pregrado za mikroorganizme. V najboljšem primeru jo lahko premagajo le drobne molekule, kot so hranilne snovi, elektroliti in voda. Pri kroničnem vnetnem črevesnem obolenju (kot je ulcerozni kolitis) je celična plast črevesne stene prepustnejša. Povzročitelji bolezni ali njihove škodljive snovi, ki jih oddajajo. Se lahko lažje prerinejo skozi črevesno steno in povzročajo zdravstvene težave.Za določene probiotike (Lactobacillus casei DN-114 001) so poskusi pokazali, da okrepijo celično zvezo črevesne stene in tako bolje »zatesnijo« pregrado.
Črevesna flora že sama po sebi predstavlja zaščito pred povzročitelji bolezni. Približno 500 vrst, skupaj z več kot 10 milijardami mikroorganizmov je v zdravi črevesni flori pritrjenih na črevesno steno. Probiotične bakterije podpirajo zdravo črevesno floro tako, da bolezenskim vsiljivcem dodatno otežujejo, da bi se naselili.
Raznolikost bakterij v črevesni flori poleg tega trenira črevesju lastni imunski sistem, tako imenovani GULT (gut-associated lymphoid tissue). Več kot 70 odstotkov vseh imunskih celic je v črevesju. V boju proti morebitnim povzročiteljem bolezni črevesju lasten imunski sistem nenehno preverja sestavine celic, v črevesni flori živeče bakterije in mikroorganizme, ki s hrano potujejo po črevesju. Tako ostaja fit in se v primeru grožnje lahko hitro odzove. Kaže, da nekateri probiotiki spodbudno vplivajo na imunski sistem – strokovnjaki imenujejo to moduliranje. Kako se to natančno zgodi, še ni povsem raziskano.
Probiotična živila pod določenimi pogoji pozitivno vplivajo na imunski odziv, je pokazala študija, ki so jo izvedli pri starejših ljudeh. Skupina sodelujočih v študiji je več tednov jemala dvakrat dnevno probiotični napitek z laktobacili (Lactobacillus casei DN-114 001). Kontrolna skupina ni prejemala probiotikov. Po štirih tednihso starejše cepili proti gripi. Nekaj tednov kasneje so preverjali raven protiteles v krvi sodelujočih v študiji. Pri tistih, ki so prej redno uživali probiotični napitek, je bila raven protiteles bistveno višja in s tem je bil dokazan očitno boljši imunski odziv.
Probiotiki naj bi pozitivno vplivali tudi na potek okužb dihalnih poti oziroma na prehladna obolenja. V študiji, v kateri so otroci in starejši v zimskih mesecih trikrat dnevno zaužili probiotični mlečni napitek (z laktobacili), so se takšne okužbe pojavljale nekoliko redkeje. Že po trimesečnem jemanju so bila poleg tega obolenja do dva dni krajša in blažja. Trenutno je to dokazano samo za določene probiotike oz. določene probiotične izdelke.
Driske, ki jih povzročijo določene bakterije, virusi (npr. rotavirusi) ali se pojavijo iz drugih razlogov, se s pomočjo določenih probiotikov oz. probiotičnih izdelkov pojavljajo redkeje ali trajajo krajši čas.
Po zdravljenju z antibiotiki se ravnovesje črevesne flore pogosto poruši. Kajti antibiotiki ne uničijo le povzročiteljev bolezni, temveč tudi številne bakterije v črevesni flori. Posledično se lahko pojavijo driske, saj se lahko neželeni vsiljivci sedaj lažje naselijo. Probiotiki lahko pomagajo obnoviti črevesno floro in skrajšati čas driske. Predvsem so koristni probiotični laktobacili.
Probiotiki so lahko koristni tudi za tiste, pri katerih se pojavljajo težave v povezavi z razdraženim črevesjem, zlasti če trpijo zaradi pogostih zaprtij.
Za natančno razlago načina delovanja probiotikov je potrebnih še več raziskav. Nekateri strokovnjaki dvomijo, da vsakdanje jemanje probiotikov (na primer v obliki probiotičnih mlečnih izdelkov) lahko vpliva na črevesno floro. Prepričani so, da je število probiotičnih bakterij v živilih veliko prenizko, da bi lahko vplivalo na 10 milijard mikroorganizmov v debelem črevesu.
Pri študijah o probiotičnem učinku je poleg tega treba vedno upoštevati, da je vsak rod bakterij edinstven – zato rezultatov posamezne študije z določeno probiotično kulturo ne moremo enostavno prenesti na vse probiotike, ki so na voljo.
Probiotična živila so praviloma fermentirani mlečni izdelki (na primer probiotični jogurt), a tudi salame ali misliji vsebujejo veliko probiotičnih kultur. Število probiotičnih bakterij v živilu mora biti pri tem tako visoko, da lahko uživanje le tega probiotično delovanje.- za to pa dovolj veliko bakterij prispeti živih v črevo. Strokovnjaki ocenjujejo, da je lahko probiotično delovanje pričakujemo, če je v živilu več kot milijon klic na gram živila.
Pri uporabljenih probiotičnih kulturah gre večinoma za mlečnokislinske bakterije, kot so:
Bifidobakterije in laktobacili so naravno prisotni v zdravi črevesni flori.
Probiotične bakterijske kulture so tudi naravno v mnogih živilih, ki niso posebej označena. »Običajni« jogurt vedno vsebuje mlečnokislinske bakterije, enako velja tudi za mnoge druge fermentirane (mlečne) izdelke, kot sta na primer kefir in kislo zelje. Tudi število vsebovanih mlečnokislinskih bakterij je v običajnem jogurtu skoraj tako visoko kot v probiotičnih jogurtih.
Zdravju koristne učinke probiotičnih bakterijskih kultur v daljšem časovnem obdobju lahko dosežemo le tako, da jih redno uživamo s hrano. Kajti ko nehamo uživati probiotike, se zmanjša tudi število probiotičnih bakterij v črevesu in črevesna flora je že po nekaj tednih spet v prvotnem stanju.
Pri nakupu probiotičnih živil (kot so probiotični jogurti) je treba vedno paziti na rok trajanja izdelka. Kajti kolikor bolj sveže je živilo in dlje, kot je izdelek še uporaben, tem več živih kultur, ki lahko dosežejo črevo, je v izdelku. Navedeno število živih kultur v probiotičnih živilih bi moralo biti zagotovljeno do konca roka uporabnosti.