Izdelki za pomoč pri alergiji na pršice, dermatološka kozmetika in pomlajevanje.

Pršice in alergija na pršice

O pršicah

Izjemno veliko ljudi vseh starosti vse leto bolj ali manj trpi zaradi rinitisa, pekočih ali srbečih oči, kašlja, težkega dihanja ali astmatičnih napadov. Težave lahko pestijo dojenčke, otroke in mladostnike, odrasle in upokojence. Na svetu ima tovrstne težav, ki jih povzročajo drobcene živali, od 80 do 100 milijonov ljudi. Te živali se imenujejo hišna pršica (Dermatophagoides pteronyssinus) in živijo skoraj povsod. Sodijo med pajkovce, velike so od 0,1 do 0,5 mm in s prostim očesom nevidne. Do danes so v hišnem prahu dokazali več kot 140 različnih vrst pršic.

V 1 gramu prahu lahko živi tudi do 15 000 pršic.

Težave z dihanjem zaradi pršic so poznali že v srednjem veku. Leta 1787 so prvič opisali »tesnobo v prsih«, ki jo povzročajo pršice.

Na prelomu stoletja so raziskovalci prodrli v »intimno področje« pršic in odkrili njihove življenjske navade, reproduktivni in razvojni cikel.

Že samo ime označuje njihovo življenjsko področje, nikakor pa niso edina sestavina hišnega prahu. V hišnem prahu so tekstilna vlakna, pesek, delci zemlje in perja, lasje in luske ljudi in živali, rastlinska in plastična vlakna, ogromne količine bakterij in plesni ter sestavine mrtvih žuželk – ki jih držijo drobne volnene niti in ostanki lepljivih pajkovih mrež, organske snovi, kot so ostanki hrane, spore plesni in cvetni prah – eksotičen svet sam po sebi. In del tega mikrokozmosa je tisto, s čimer se hišna pršica prehranjuje. Njihova največja poslastica pa so odmrle kožne celice, ki jih izgubimo ljudje. Odrasla oseba dnevno izgubi približno 1,5 grama odmrlih kožnih celic. To je dovolj za dnevno prehrano za približno 100 000 pršic.

Pršice so precej požrešne. Samica hišne pršice lahko na dan poje za do polovice lastne telesne mase. Zato tudi v treh do štirih mesecih življenja izločijo za tristo do štiristokratno lastno maso iztrebkov. Sveže kroglice iztrebkov obdaja plast sluzi in se prilepijo na tekstilna vlakna (fotografije 2, 3). Sčasoma se kroglice iztrebkov izsušijo in razpadejo na drobce s premerom nekaj mikrometrov, ki se vrtinčijo po zraku in jih vdihavamo.

Tekstilna vlakna z iztrebki pršic

 

O alergenih pršic

V iztrebkih pršic prevladujejo proteini Der p1 in Der f1 (Dermatophagoides pteronyssinus in Dermatophagoides farinae), ki delujejo alergeno, izvirajo pa iz črevesnih epitelnih celic pršic.

Ti alergeni v imunskem sistemu sprožijo tvorbo za alergen specifičnih protiteles imunoglobulin E (IgE-protitelesa) in značilne simptome, kot so seneni nahod, draženje očesne veznice (alergijski rinokonjunktivitis), bronhialna astma, občasno tudi do poslabšanja atopijskega dermatitisa.

Z imunokemijskimi analizami je mogoče prepoznati na ducate alergenov, vrst Dermatofagoides. A so razen najpomembnejših Der p1 in Der p2 ter Der f1 in Der f2, ki povzročajo več kot 90 % preobčutljivosti, nepomembni.

Senzibilizacija na Der p2 in Der f2 iz hitinskega oklepa pršice lahko povzroči klinično pomembne simptome. Te beljakovine se sproščajo ob razpadanju mrtvih pršic in se razlikujejo od beljakovine iz črevesnega epitela. Ta informacija je pomembna pri odločitvi za hiposenzibilizacijo.

 

 

Znaki alergije na pršice

Za alergijo na pršice so značilni naslednji bolezenski znaki, ki se pojavijo zvečer in ponoči ali zjutraj:

Ti simptomi se pri otrocih pogosto pojavijo med skakanjem po postelji, obmetavanjem z vzglavniki, igro s plišastimi živalmi …, pa tudi ob običajnih domačih opravilih, kot so preoblačenje postelje ali sesanje. Okrepljeni znaki se lahko pojavijo v hotelskih sobah ali ob zadrževanju v vlažnih, s pršicami obremenjenih prostorih.

Navzkrižne alergije

Alergični na pršice lahko imajo tudi navzkrižno alergijo z nutritivnimi alergeni mehkužcev (npr. vinogradniški polži, školjke, lignji) in raki (jastog, kozice, rečni raki). V takih primerih se lahko alergijska reakcija pojavi tudi po zaužitju kuhanih ali pečenih živali, pri čemer se simptomi alergije pojavijo že pri prvem uživanju teh živil.

Lahko se pojavijo mravljinčenje v nosu, pekoč jezik, izcedek iz nosu, driska, težko dihanje ali generalizirana koprivnica, celo anafilaktični šok. Razlog za navzkrižno reakcijo strukturna podobnost med beljakovinami tropomiozina, ki delujejo alergeno in jih pri vseh teh živalih najdemo v le malo spremenjeni obliki.

Znane so tudi navzkrižne alergije na ščurke. To je lahko zelo pomembno, če prostore, kjer hranimo zaloge hrane, poselijo te žuželke. Vdihavanje prahu odmrlih in razpadlih ščurkov lahko sproži enake težave kot vdihavanje prahu odmrlih pršic.

Diagnostika in zdravljenje alergije na pršice

Če obstajajo znaki alergije na pršice, je naslednji diagnostični korak kožni vbodni test. Vendar je lahko zaradi antihistaminikov ali antialergijskih zdravil kožni test manj občutljiv ali celo negativen. Enak učinek imajo tudi pomirjevala, antidepresivi ali zdravila za zaviranje delovanja imunskega sistema (npr. kortikosterodi). Če zdravljenja ni mogoče prekiniti, se lahko alergeni poskusijo odkriti z določitvijo specifičnih IgE protiteles v serumu.

Če je alergološki test kljub značilnim simptomom negativen, ne smemo pozabiti, da so za alergijske simptome lahko odgovorni drugi »notranji ali sobni« alergeni, kot so živalska dlaka in perje,spore plesni ali druge vrste pršic, na primer mrhovinarska pršica.

Mrhovinarske pršice niso v sorodu s hišnimi pršicami in tudi pri kožnem vbodnem testu ne pokažejo pozitivnega testa na hišno pršico. Najpogostejši predstavniki so: Acarus siro, Lepidoglyphus destructor, Tyrophagus putrescentiae, Euroglyphus maynei in Glycophagus domesticus. Te vrste pršic živijo pretežno v kmetijskih objektih, hlevih, kaščah, v živalski hrani in na krmnih rastlinah. Pogosto jih na oblačilih in čevljih prenesemo v bivanjske prostore, tako so nato delijo življenjski prostor s hišnimi pršicami. Redno jih najdemo v s senom napolnjenih kletkah in skladiščih hrane, torej ne živijo več samo na podeželju, temveč so tudi v mestnih območjih vedno pomembnejše, kar zadeva alergije.

Življenjska doba mrhovinarskih pršic je bistveno krajša od življenjske dobe hišnih pršic, se pa zato od 3- do 7-krat hitreje razmnožijejo, poleg tega so odpornejše na manj ugodne življenjske razmere. Preobčutljivost na te pršice je prav tako mogoče dokazati s kožnimi vbodnimi testi, vendar niso na voljo testi za vse mrhovinarske pršice. Zato je nujna določitev specifičnih IgE-protiteles iz seruma.

Obsežne študije so pokazale, da je stopnja bronhialne preobčutljivosti (hiperreaktivnosti) toliko višja oz. verjetnost alergijskih simptomov toliko večja, kolikor močnejša je obremenitev s pršicami. Upoštevati je treba dejstvo, da se pri tretjini do polovici ljudi z alergijami zgornjih dihalnih poti z leti razvije astma (menjava etaže). Prvi znak je vedno večja bronhialna preobčutljivost.

Zato je najpomembnejša primarna preventiva, ki pomeni zmanjšanje pršic v bivanjskih prostorih. Žal raziskave kažejo, da od 40 do 50 % alergikov kljub temu, da poznajo povzročitelje svojih težav, ne izvede nobenega ukrepa proti pršicam.

Nekaterim alergološki test pokaže pozitivno reakcijo na pršice, a nimajo nobenih simptomov. V takih primerih gre za »subklinično senzibilizacijo« brez simptomov na tarčnih organih. Obsežne študije so pokazale, da tudi pri teh ljudeh, predvsem pa pri otrocih, ukrepi proti pršicam – vsaj glede postelje – bistveno manjšajo verjetnost za izbruh alergije.

V nekaterih primerih pri ljudeh brez značilnih simptomov poteka bolezen podobno kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPB) s postopnim slabšanjem pljučne funkcije in z le šibkim odzivanjem na inhalacijska zdravila za širjenje bronhijev. Pozitivni kožni test, pozitivni dokaz IgE-protiteles v serumu, nespecifične in predvsem za alergen specifične provokacije z alergeni pršic kažejo neposredno povezavo med obstrukcijo in alergenom, pri čemer je lahko preoblikovanje (remodelling) bronhialne stene (fibrozno tkivo obda bronhije, pri čemer se zoži lumen bronhijev med alergijskem vnetjem) vzrok za trajno poslabšano pljučno funkcijo.

Zdravljenje alergije na pršice

Zgolj zdravljenje z zdravili brez temeljitih ukrepov proti pršicam v bivanjskem okolju je brez pomena. Bolnik namreč še naprej permanentno živi v alergenem območju, tudi vnetni procesi v sluznici bronhijev, nosu ali očesne veznice permanentno ostajajo. Tudi hiposenzibilizacija ni učinkovita brez ukrepov saniranja. Uspeh je bistveno slabši kot pri hiposenzibilizaciji na pelod ali čebelji strup.

Specifična imunoterapija ali hiposenzibilizacija traja tri leta, pri čemer je treba upoštevati stroške, porabo časa in tveganje za neželene učinke. Zato je o tej možnosti zdravljenja treba temeljito razmisliti. Širok spekter alergenov, predvsem sezonskih alergenov (npr. pelod), je kontraindikacija za hiposenzibilizacijo. Pri pozitivni reakciji na celoletne alergene, kot so hišne pršice ali pleasni – ki lahko povzročajo enake simptome alergije, je treba za dokaz alergije na pršice kot vzrok težav opraviti za alergen specifično provokacijo na tarčnem organu (npr. nosu, očesni veznici, bronhijih).

Če se po dveh letih hiposenzibilizacije kljub optimalnemu saniranju okolja glede hišnih pršic še vedno pojavljajo nočne ali jutranje težave, je treba razmisliti o drugih alergenih kot vzroku simptomov (npr. mrhovinarska pršica, plesni, živalska dlaka). Raziskave namreč kažejo, da so tudi v stanovanjih, kjer ne živijo domače živali, dokazali alergene mačk, ki bi lahko povzročali alergijske težave.

Kako zmanjšati izpostavljenost pršicam

Za alergične na pršice so pravilni ukrepi saniranja izjemnega pomena. Zelo koristno za izvedbo sanacijskih ukrepov proti pršicam je lahko poznavanje ekologije hišnih pršic. Zato vam podrobneje predstavljamo življenjski slog teh drobcenih »domačih živali«:

Majcene in pred svetlobo bežeče pršice se najbolje razmnožujejo pri temperaturi od 20 do 30 ⁰C in relativni zračni vlagi od 65 do 80 %. A naši drobni sostanovalci niso prav nič izbirčni: prenesejo tudi temperaturo do + 50 ⁰C več kot 4 ure in celo + 60 ⁰C več kot eno uro. Tudi šklepetajoči hlad do – 25 ⁰C prenesejo nekaj ur. Občutljivi so le na zračno vlago. Pri manj kot 60 % nimajo veselja do razmnoževanja, kajti delež vlage v njihovem telesu je okoli 80 %. Ta delež vlage ohranjajo s prevzemom vlage iz okolja preko telesne površine. To je tudi razlog za sezonska nihanje obremenjenosti z alergeni.

Hišne pršice pod mikroskopom

Z začetkom toplega in vlažnega vremena zgodaj spomladi pa vse do jeseni se iz jajčec globoko v vzmetnici, vzglavnikih ali preprogah izleže večina živalic. Čeprav večina hišnih pršic jeseni z začetkom kurilne sezone zaradi nizke zračne vlage odmre, alergijske težave takrat dosežejo vrhunec. Do takrat se je nakopičila največja količina izsušenih in razpadajočih iztrebkov, mrtvih pršic in njihovih razpadajočih hitinskih oklepov.

Tudi sesanje z običajnimi sesalniki ne prinese bistvenega olajšanja. Najfinejši prah prehaja skozi filter in se še bolje porazdeli po zraku v prostoru, da so težave še večje. Pršice pa se s svojimi nožicami tako močno oprimejo tekstilnih vlaken, da jih niti najmočnejši stepalnik ne more izbezati iz njihovih skrivališč. Poleg tega je večina pršic v postelji in ne v preprogi.

Raziskave so pokazale, da čiščenje enega (!) kvadratnega metra preprogaste talne obloge z dobrim stepalnikom več kot 2 (!) uri zmanjša število pršic za polovico. Po drugi strani odzračevanje sesalnika kljub boljšemu specialnemu filtru ojača konvekcijo zraka. Prah v prostoru se posledično dvigne v zrak in uide sesalniku. Samo centralne sesalne naprave preprečujejo konvekcijo zraka. Zato tudi največje prizadevanje, da bi ohranili čisto bivanjsko okolje, ob izbiri napačnih procedur čiščenja pršice komajda lahko zmanjša.

Tudi če pršic z vsemi razpoložljivimi ukrepi ni mogoče povsem iztrebiti. A ciljno usmerjeni sanacijski ukrepi za zmanjšanje pršic pripomorejo k znatnemu olajšanju simptomov alergije.

V lekarnah in specializiranih trgovinah je na voljo sprej za uničevanje pršice PršiceSTOP, ki število površinsko dosegljivih pršic zmanjša za nekaj mesecev. Vsebuje geraniol, ki uniči žive pršice, njihove iztrebke pa zlepi, da jih lažje posesate ali pobrišete z vlažno krpo. Je povsem neškodljiv, celo za vodne organizme, in biološko razgradljiv.

Dolgoročno je ugodneje in predvsem veliko učinkovitejše čim obsežnejše saniranje stanovanja. Najpomembnejša je spalnica oz. natančneje postelje, saj so postelje najbolj priljubljeno mesto pršic. Žal so zdravniki in bolniki trdno prepričani, da je saniranje pršic omejeno na odstranitev pršic iz preprog in zaves. A tako prepričanje je povsem napačno.

Povezani izdelki