MIKROBIOM

Mikrobiom je podoben vsakemu drugemu ekosistemu: ko se spremenijo razmere, se spremenijo tudi organizmi, ki v njem živijo. Mikrobi komunicirajo med seboj v skupnosti, v kateri živijo (naše črevesje), poleg tega se spreminja njihova koncentracija glede na okolje – kar pomeni vašo prehrano, življenjski slog, jemanje zdravil – antibiotikov – vse to vpliva na zdravje vašega črevesja. V ospredju tega, kako vaš mikrobiom določa, ali se boste spopadali z različnimi boleznimi, je vnetje.

Vnetje je srž večine bolezni. Študije kažejo, da »protivnetni življenjski slog« deluje zaščitno na možganske nevrone, hormonsko ravnovesje, preprečuje nastanek tumorjev in vpliva na boljše razpoloženje. Morda niste niti pomislili, da lahko zdravje črevesja vpliva na vaše razpoloženje in energijo. Koristne črevesne bakterije lahko pomagajo uravnavati aktivnost nevrotransmiterjev, zaradi česar veljajo za naravni antidepresiv in organizme proti anksioznosti. Namesto jemanja protivnetnih zdravil za lajšanje bolezni, kot so artritis ali bolezni srca, je veliko bolje zmanjšati vnetje v telesu.

Slabo zdravje črevesja je povezano z mnogimi obolenji, predvsem:

• avtoimune bolezni (artritis, vnetna črevesna bolezen, Hashimoto tiroiditis …): avtoimune motnje se razvijejo, ko se imunski sistem v telesu okvari in napade lastno zdravo tkivo. Vnetje in avtoimune reakcije v veliki meri izvirajo iz čezmerno dejavnega imunskega sistema in slabega zdravja črevesja. Razvije se lahko sindrom prepustnega črevesa, kar povzroči majhne odprtine v črevesni sluznici, skozi katere se sproščajo delci v krvni obtok in sproži se avtoimuna kaskada.
• Možganske motnje, kognitivno pešanje (alzheimerjeva bolezen, demenca …): vnetje je zelo povezano s kognitivnim pešanjem, medtem ko »protivnetni življenjski slog« dokazano vodi do boljšega ohranjanja spomina, vitalnosti in zdravja možganov. Danes vemo, da so številne nevro-kemijske in nevro-metabolne poti med osrednjim živčnim sistemom(možgani) in mikrobiomom (prebavni sistem), ki si med seboj pošiljata signale in vplivata na naš spomin, miselne vzorce in razmišljanje.⁵ Razlike v naših mikrobnih skupnostih bi lahko bile eden od najpomembnejših dejavnikov pri določanju, ali se v višji starosti spopadamo s kognitivnimi motnjami. Tudi študija iz leta 2017, ki so jo izvedli na Univerzi Pensilvanija, ugotavlja soodvisnost med črevesnim mikrobiomom in tvorbo cerebralnih kavernoznih malformacij, ki lahko povzročijo možgansko kap in epileptične napade. Raziskovalci so ugotovili, da je pri miših aktivacija receptorja za lipopolisaharid močno pospešila tvorbo cerebralnih kavernoznih malformacij. Ko so opazovali miši v sterilnem okolju, se je tvorba cerebralnih kavernoznih malformacij drastično znižala, kar ponazarja vpliv škodljivih bakterij in mikrobioma na cerebralne kavernozne malformacije.⁷

• Rak: številne študije so pokazale povezavo med zdravim črevesjem in boljšo zaščito pred poškodbami zaradi prostih radikalov, ki povzročajo tumorje v možganih, raka dojke, debelega črevesa, trebušne slinavke, prostate in želodca. Mikrobi vplivajo na naše gene, kar pomeni, da bodisi spodbujajo vnetje in rast tumorjev bodisi krepijo imunsko funkcijo in delujejo kot naravno zdravilo proti raku. »Protivnetni življenjski slog« lahko pomaga tudi znižati neželene učinke zdravljenja raka (na primer kemoterapije).⁸
• Utrujenost in bolečine v sklepih: določene bakterije v našem prebavnem traktu pripomorejo k razgradnji sklepov in tkiv. Raziskave kažejo, da bolj zdravo okolje v črevesju pripomore k znižanju tveganje za bolečine v sklepih, otekanje sklepov in težave pri gibanju pri ljudeh z osteoartritisom in vnetimi sklepi. Nekatere študije so pokazale, da imajo bolniki s psoriatičnim atritisom (avtoimuna bolezen sklepov) signifikantno nižje ravni določenih sevov intestinalnih bakterij in da je pri bolnikih z revmatoidnim artritisom večja verjetnost za prisotnost drugih sevov.⁹
• Motnje razpoloženja (depresija, anksioznost): Ali ste že slišali za os mikrobiota-črevesje-možgani? Deluje tako: vaša prehrana vpliva na vašo mikrobioto in aktivnost nevrotransmiterjev, s tem pa vpliva na vaše počutje, na vašo sposobnost obvladovanja stresa in na vaše ravni energije.¹⁰ Spremembe načina prehranjevanja v zadnjem stoletju, industrijska pridelava hrane, uporaba pesticidov in herbicidov, degradacija hranil v hrani – vse to so razlogi za naraščanje mentalnih zdravstvenih težav, kot je depresija. Nizka vsebnost hranil v hrani, vnetje in oksidativni stres vplivajo na nevrotransmiterje dopamin, norepinefrin in serotonin. Ti nevrotransmiterji pa uravnavajo vaše razpoloženje, lajšajo napetost in spodbujajo sproščenost. Ko gre za vaše črevesje in razpoloženje, je pot dvosmerna: slabo zdravje črevesja pripomore k razpoloženjskim težavam, preveč stresa pa škodi vašemu črevesju in hormonskemu ravnovesju. Študija iz leta 2017 ponazarja povezanost zdravja črevesja z depresijo. V raziskavi je sodelovalo 44 odraslih s sindromom razdražljivega črevesja in z blago do zmerno anksioznostjo ali depresijo. Pol skupine je jemalo probiotike Bifidobacterium longum NCC3001, druga skupina pa je prejemala placebo. Šest tednov po jemanju probiotikov vsak dan se je pri 64 % tistih, ki so dobivali probiotike, depresija zmanjšala. V skupini bolnikov, ki so dobivali placebo, se je depresija zmanjšala pri samo 32 % odstotkih.⁶
• Učne težave (ADHD, avtizem): naše telo sestavljajo med seboj povezani sistemi. Vse, kar vnesemo v telo, čemur ga izpostavimo ali mu naredimo, vpliva na celo telo, vključno z rastjo, razvojem in duševnimi sposobnostmi. ADHD in druge učne težave so povezane s slabim zdravjem črevesja, zlasti pri dojenčkih in otrocih.¹¹ Strokovnjaki še vedno ugotavljajo, kako bakterije v črevesju vplivajo na naš nevrološki razvoj, vedenje, osebnost, razpoloženje, spanje in prehranjevalno vedenje. Zdi se, da obstaja povezava med prehrano in psihiatričnimi motnjami, in to zaradi metabolitov prehranskih sestavin in encimov, ki so vkodirani v naš človeški genom. Kaže, da je eden od najpomembnejših dejavnikov vzpostavitev zdravega mikrobioma od rojstva dalje, vključno z vaginalnim porodom in dojenjem, ki pripomore k poselitvi črevesja novorojenčka z materinimi koristnimi bakterijami.
• Neplodnost in zapleti v nosečnosti: svoj mikrobiom začnemo oblikovati natančno ob rojstvu, naše okolje pa vpliva na bakterije v našem telesu vse do konca življenja. S staranjem in spreminjanjem se spreminja tudi naša mikrobiota. To je lahko hkrati dobra in slaba novica. Kajti na slabšem so tisti, ki so bili že v mladosti izpostavljeni velikim količinam škodljivih bakterij ali antibiotikom, še posebej pa, če niso bili deležni koristnih bakterij, ki jih prejmemo z dojenjem. Hkrati pa lahko zdrava nosečnost, porod in dojenje postavijo zdrave temelje za močan imunski sistem.¹²
• Alergije, astma in preobčutljivosti: nekatere koristne bakterije znižujejo vnetje, kar zmanjša resnost alergijskih reakcij, alergij na živila, astme ali okužb dihalnega trakta.¹³ To pomeni močnejšo obrambo proti sezonskim alergijam ali alergijam na hrano in hitrejše okrevanje po kašlju, prehladih, gripi ali vnetem grlu. »Protivnetna prehrana« pomaga preprečevati dovzetnost za sindrom prepustnega črevesja in pomaga izločiti sluz iz pljuč ali nosnega prehoda, kar olajša dihanje.

Kako deluje mikrobiom

Verjeli ali ne, v človeškem telesu je približno desetkrat toliko organizmov kot telesnih celic. Mikrobi živijo tako v našem telesu kot na njem, zlasti pa poseljujejo črevesje, prebavni trakt, genitalije, usta in nos. Od česa je odvisno, ali je naš mikrobiom v dobrem stanju ali ne: gre za ravnovesje med »slabimi« bakterijami v primerjavi z »dobrimi«. V telesu moramo nujno imeti več koristnih bakterij kot škodljivih, da ostanemo odporni in brez bolezenskih znakov. Žal je zaradi dejavnikov, kot so slaba prehrana, veliko stresa in izpostavljenost toksinom iz okolja, mikrobiom večine ljudi dom več milijard potencialno nevarnih bakterij, gliv, kvasovk in patogenov. Če je v našem telesu več patogenih bakterij, kot bi jih smelo biti, hkrati pa premalo zaščitnih bakterij, mikrobiota trpi.

V človeškem mikrobiomu niso samo bakterije. V njem so tudi različne človeške celice, sevi virusov, glive in kvasovke. A vse kaže se, da so bakterije najpomembnejše, ko gre za uravnavanje imunske funkcije in vnetje. Do danes so raziskovalci odkrili več kot 10 000 različnih vrst mikrobov, ki živijo v človeškem telesu. Vsak od njih ima svojo DNK in specifične funkcije. Potrebnih bo še veliko dodatnih raziskav, da bodo strokovnjaki ugotovili, kako vsak sev bakterij vpliva na različne dele telesa in kako nas lahko vsak od njih brani pred določenimi stanji ali pripomore k njim, kot so debelost, avtoimune motnje, kognitivno pešanje in vnetje.

Mikrobiom in geni

Strokovnjaki pogosto govorijo o mikrobioti kot o zbirki genov in mikrobov, ki živijo znotraj skupnosti, v tem primeru skupnosti, ki poseljuje naše črevesje. Po informacijah Učnega centra za genetiko Univerze v Utahu je lahko človeški mikrobiom (vsi geni naših mikrobov) protipostavka človeškemu genomu (vsi naši geni). Razmerje med številom genov v našem mikrobiomu in v našem genomu je približno 100 : 1. ¹⁴

Morda ste se v šoli učili, da imamo vsi ljudje v resnici zelo podoben genetski kod, čeprav smo vsi videti drugače. Osupljivo je, da se vsi mikroorganizmi našega mikrobioma zelo razlikujejo. Ena od najbolj neverjetnih stvari glede mikrobioma je, kako zelo se lahko razlikuje med ljudmi.

Ocene kataloga človeških genov kažejo, da imamo približno 22 000 genov in neverjetnih 3,3 milijone »nepotrebnih genov« v mikrobiomu črevesja. Raznolikost med mikrobiomi posameznikov je fenomenalna: 99,9 % genov imamo vsi ljudje enakih, hkrati pa je razlika med ljudmi, kar zadeva mikrobiom, od 80–90 %.

Raziskovalci si danes zelo prizadevajo, da bi bolje razumeli mikrobiom. Tako bi lahko bolje preprečevali ali zdravili simptome vseh vrst bolezni, ki bi lahko izhajale iz skupnosti, ki živi znotraj vsakogar izmed nas.

Orodja za ugotavljanje zaporedja aminokislin v DNK so pomagala razkriti različne seve bakterij in kako bi lahko škodovale ali pomagale imunskemu sistemu. Ta prizadevanja so del projekta Človeški mikrobiom, ki so ga izvedli Data Analysis in Koordinacijski center za nacionalne inštitute zdravja. Cilj je karakterizirati mikrobne skupnosti na različnih delih telesa in poiskati povezave med spremembami mikrobioma in zdravja posameznika.¹⁵

Medtem ko nekatere bakterije pripomorejo k nastanku bolezni, številne druge ne. Dejansko je veliko sevov bakterij, ki bi nam lahko koristile, če bi jih imeli več. Hkrati pa lahko nekatere bolezni negativno vplivajo na mikrobiom. Potrebnih BO še več raziskav, ki bodo razkrile, zakaj natančno je tako. Bolje, kot bomo razumeli, kako bakterije v mikrobiomu vplivajo na naše gene in povzročajo večjo dovzetnost za bolezni, boljše bo mogoče prilagoditi zdravljenje posamezniku, preprečevati in voditi bolezni, preden postanejo življenje ogrožajoče.

ZAKLJUČEK

• Mikrobiota so milijarde bakterij, ki živijo v naših telesih. Celotna skupnost teh bakterij se imenuje mikrobiom.
• Naše črevesje je osrednje mesto mikrobioma, kjer živi večina bakterij.
• Slabo zdravje črevesja je na nek način povezano s skoraj vsako boleznijo, saj je v črevesju večina imunskega sistema in vnetje se pogosto začne v črevesju.
• Z izboljšanjem prehrane, uživanjem veliko »protivnetne hrane« in probiotikov, znižanjem stresa in redno telesno vadbo lahko okrepite svoj telesni mikrobiom.

Potrebujete dodatne informacije? Želite izvedeti več? Pokličite nas (041 613 605) ali nam pišite (info@topmedicus.si) – del našega tima je zdravnik, ki bo z veseljem odgovoril.

Povezani izdelki: