Izdelki za pomoč pri alergiji na pršice, dermatološka kozmetika in pomlajevanje.

MIKROBIOM

Mikrobiom je podoben vsakemu drugemu ekosistemu: ko se spremenijo razmere, se spremenijo tudi organizmi, ki v njem živijo. Mikrobi komunicirajo med seboj v skupnosti, v kateri živijo (naše črevesje), poleg tega se spreminja njihova koncentracija glede na okolje – kar pomeni vašo prehrano, življenjski slog, jemanje zdravil – antibiotikov – vse to vpliva na zdravje vašega črevesja. V ospredju tega, kako vaš mikrobiom določa, ali se boste spopadali z različnimi boleznimi, je vnetje.

Vnetje je srž večine bolezni. Študije kažejo, da »protivnetni življenjski slog« deluje zaščitno na možganske nevrone, hormonsko ravnovesje, preprečuje nastanek tumorjev in vpliva na boljše razpoloženje. Morda niste niti pomislili, da lahko zdravje črevesja vpliva na vaše razpoloženje in energijo. Koristne črevesne bakterije lahko pomagajo uravnavati aktivnost nevrotransmiterjev, zaradi česar veljajo za naravni antidepresiv in organizme proti anksioznosti. Namesto jemanja protivnetnih zdravil za lajšanje bolezni, kot so artritis ali bolezni srca, je veliko bolje zmanjšati vnetje v telesu.

Slabo zdravje črevesja je povezano z mnogimi obolenji, predvsem:

Kako deluje mikrobiom

Verjeli ali ne, v človeškem telesu je približno desetkrat toliko organizmov kot telesnih celic. Mikrobi živijo tako v našem telesu kot na njem, zlasti pa poseljujejo črevesje, prebavni trakt, genitalije, usta in nos. Od česa je odvisno, ali je naš mikrobiom v dobrem stanju ali ne: gre za ravnovesje med »slabimi« bakterijami v primerjavi z »dobrimi«. V telesu moramo nujno imeti več koristnih bakterij kot škodljivih, da ostanemo odporni in brez bolezenskih znakov. Žal je zaradi dejavnikov, kot so slaba prehrana, veliko stresa in izpostavljenost toksinom iz okolja, mikrobiom večine ljudi dom več milijard potencialno nevarnih bakterij, gliv, kvasovk in patogenov. Če je v našem telesu več patogenih bakterij, kot bi jih smelo biti, hkrati pa premalo zaščitnih bakterij, mikrobiota trpi.

V človeškem mikrobiomu niso samo bakterije. V njem so tudi različne človeške celice, sevi virusov, glive in kvasovke. A vse kaže se, da so bakterije najpomembnejše, ko gre za uravnavanje imunske funkcije in vnetje. Do danes so raziskovalci odkrili več kot 10 000 različnih vrst mikrobov, ki živijo v človeškem telesu. Vsak od njih ima svojo DNK in specifične funkcije. Potrebnih bo še veliko dodatnih raziskav, da bodo strokovnjaki ugotovili, kako vsak sev bakterij vpliva na različne dele telesa in kako nas lahko vsak od njih brani pred določenimi stanji ali pripomore k njim, kot so debelost, avtoimune motnje, kognitivno pešanje in vnetje.

Mikrobiom in geni

Strokovnjaki pogosto govorijo o mikrobioti kot o zbirki genov in mikrobov, ki živijo znotraj skupnosti, v tem primeru skupnosti, ki poseljuje naše črevesje. Po informacijah Učnega centra za genetiko Univerze v Utahu je lahko človeški mikrobiom (vsi geni naših mikrobov) protipostavka človeškemu genomu (vsi naši geni). Razmerje med številom genov v našem mikrobiomu in v našem genomu je približno 100 : 1. 14

Morda ste se v šoli učili, da imamo vsi ljudje v resnici zelo podoben genetski kod, čeprav smo vsi videti drugače. Osupljivo je, da se vsi mikroorganizmi našega mikrobioma zelo razlikujejo. Ena od najbolj neverjetnih stvari glede mikrobioma je, kako zelo se lahko razlikuje med ljudmi.

Ocene kataloga človeških genov kažejo, da imamo približno 22 000 genov in neverjetnih 3,3 milijone »nepotrebnih genov« v mikrobiomu črevesja. Raznolikost med mikrobiomi posameznikov je fenomenalna: 99,9 % genov imamo vsi ljudje enakih, hkrati pa je razlika med ljudmi, kar zadeva mikrobiom, od 80–90 %.

Raziskovalci si danes zelo prizadevajo, da bi bolje razumeli mikrobiom. Tako bi lahko bolje preprečevali ali zdravili simptome vseh vrst bolezni, ki bi lahko izhajale iz skupnosti, ki živi znotraj vsakogar izmed nas.

Orodja za ugotavljanje zaporedja aminokislin v DNK so pomagala razkriti različne seve bakterij in kako bi lahko škodovale ali pomagale imunskemu sistemu. Ta prizadevanja so del projekta Človeški mikrobiom, ki so ga izvedli Data Analysis in Koordinacijski center za nacionalne inštitute zdravja. Cilj je karakterizirati mikrobne skupnosti na različnih delih telesa in poiskati povezave med spremembami mikrobioma in zdravja posameznika.15

Medtem ko nekatere bakterije pripomorejo k nastanku bolezni, številne druge ne. Dejansko je veliko sevov bakterij, ki bi nam lahko koristile, če bi jih imeli več. Hkrati pa lahko nekatere bolezni negativno vplivajo na mikrobiom. Potrebnih BO še več raziskav, ki bodo razkrile, zakaj natančno je tako. Bolje, kot bomo razumeli, kako bakterije v mikrobiomu vplivajo na naše gene in povzročajo večjo dovzetnost za bolezni, boljše bo mogoče prilagoditi zdravljenje posamezniku, preprečevati in voditi bolezni, preden postanejo življenje ogrožajoče.

ZAKLJUČEK

Potrebujete dodatne informacije? Želite izvedeti več? Pokličite nas (041 613 605) ali nam pišite (info@topmedicus.si) – del našega tima je zdravnik, ki bo z veseljem odgovoril.

Povezani izdelki: